Pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati
Zavarovancu pripada nadomestilo plače za delovne dni oziroma delovne ure, ko je upravičeno zadržan od dela.
Če je razlog zadržanosti bolezen, poškodba izven dela ali poškodba po tretji osebi izven dela, nadomestilo bremeni delodajalca ali samostojnega zavezanca prvih 20 delovnih dni, od vključno 21. delovnega dne pa gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer za obdobje zadržanosti od dela od vključno 1. 3. 2022 dalje (tudi, če se je zadržanost od dela začela že pred 1. 3. 2022). Pri obračunu nadomestil za mesec marec 2022 se nadomestilo obračuna v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi, če je bil 21. delovni dan izpolnjen že v februarju 2022.
Če je razlog zadržanosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen, nadomestilo bremeni delodajalca ali samostojnega zavezanca prvih 30 delovnih dni, od vključno 31. delovnega dne pa gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
V prilogi je zbirna preglednica razlogov zadržanosti in postopkov:
Preglednica
Pravica do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega dne zadržanosti od dela
Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega delovnega dne zadržanosti od dela:
- zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
- v primerih iz tretjega odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih - delavcu in samostojnemu zavezancu pripada nadomestilo plače od prvega delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom potem, ko je bilo za posamezno odsotnost z dela do 20 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom (oziroma do 30 delovnih dni, če gre za leto 2021 ali prej), izplačano nadomestilo v breme istega delodajalca v koledarskem letu za 80 delovnih dni (oziroma za 120 delovnih dni, če gre za leto 2021 ali prej);
- v primerih iz četrtega odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih - če gre pri delavcu ali samostojnemu zavezancu za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 20 delovnih dni (oziroma do 30 delovnih dni, če gre za leto 2021 ali prej), pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, gre nadomestilo plače v breme obveznega zavarovanja od prekinitve dalje (t.i. »recidiv«);
- v primerih prostovoljnega darovanja krvi na dan, ko delavec ali samostojni zavezanec daruje kri (drugi odstavek 167. člena ZDR-1);
- v primerih sobivanja v bolnišnici ali zdravilišču ob bolnem otroku. Več.
Pravica do nadomestila zaradi nege
Pravica do nadomestila zaradi nege otroka pripada enemu od staršev oziroma rejniku in skrbniku, kadar otroka dejansko neguje in varuje, oziroma zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. To pravico lahko upravičenec uveljavlja do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica. Zavarovanec ima pravico do nadomestila plače za nego ožjega družinskega člana, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela.
Trajanje pravice
Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana traja v posameznem primeru:
- največ do 10 koledarskih dni,
- za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 20 koledarskih dni.
Podaljšanje pravice
Kadar to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, lahko pristojni imenovani zdravnik izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila, vendar največ do 40 koledarskih dni za nego otrok do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka oziroma do 20 koledarskih dni za nego drugih ožjih družinskih članov.
Imenovani zdravnik lahko izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila za nego otroka, in sicer v primerih, ko je taka odsotnost potrebna zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka oziroma v drugih izjemnih primerih. Taka odsotnost ne more biti daljša od 6 mesecev.
Na predlog strokovnega kolegija za pediatrijo univerzitetnega kliničnega centra lahko imenovani zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila plače za nego otroka in sicer v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja. To pravico lahko uveljavlja eden od staršev do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti, oziroma dokler traja roditeljska pravica. Trajanje odsotnosti je odvisno od stanja bolezni in se glede na dinamiko poteka bolezni presoja individualno.
