Navodila o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela

Pristojni zdravniki (osebni zdravniki, nadomestni zdravniki in imenovani zdravniki) morajo biti pozorni, da ne določajo nesorazmernih navodil o ravnanju glede na zdravstveno stanje(pri bolnikih z duševnimi in vedenjskimi motnjami, onkoloških bolnikih in podobno).

Pri izbiri vrste navodila o ravnanju in določitvi dodatnih dovoljenih aktivnosti mora pristojni zdravnik izhajati iz aktualnega zdravstvenega stanja in namena začasne zadržanosti od dela, ki je v čimprejšnji rekonvalescenci (okrevanju) ter zavarovanca omejiti pri tistih dejavnostih, ki lahko negativno vplivajo na zdravljenje (npr. prosto gibanje v času akutnega infektivnega obolenja, zmerno ali težje naporne telesne aktivnosti v času simptomatskega obolenja ali poškodbe lokomotornega aparata, prosto gibanje v času ogrožujoče ali febrilne nevtropenije onkološkega bolnika, idr.). Treba je torej paziti, da so navodila o ravnanju sorazmerna zavarovančevemu zdravstvenemu stanju ter z njim povezanim potekom oz. načinom zdravljenja in rehabilitacije, in da zavarovanca ne omejujejo bolj, kot je to potrebno za dosego namena.
 

Delodajalec ima pravico, da mu osebni zdravnik posreduje naslednje podatke v zvezi z odobritvijo začasne zadržanosti od dela, in sicer: 
    - obdobje začasne zadržanosti od dela, 
    - razlog zadržanosti od dela in 
    - režim gibanja zavarovanca (navodila o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela).

Delodajalec ni upravičen do diagnoze ali drugih podatkov o zdravstvenem stanju zavarovanca.

Do 30. 6. 2026 so bili osebni zdravniki delodajalcu dolžni posredovati te podatke na njegovo izrecno zahtevo v pisni obliki, od 1. 7. 2026 pa delodajalci, ki so vpisani v poslovni register, dostopajo do elektronskih navodil med začasno zadržanostjo od dela (eNR) preko portala SPOT. 
 

Osebni zdravniki mora zavarovanca ob odobritvi začasne zadržanosti od dela seznaniti z navodili o ravnanju pisno, tj. prek informacijske poti, za katero je soglašal zavarovanec (npr. sporočilo na telefonsko številko) ali na drug način (npr. kopija iz zdravstvene dokumentacije, preko portala za paciente ipd.).

Od 1. 7. 2026 mora osebi zdravnik izdati elektronsko navodilo o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela (eNR), do katerega zavarovanec dostopa prek portala ali mobilne aplikacije ZVEM

Osebni zdravnik skladno s pravili ZZZS zaradi zagotovitve enotnosti odločanja in ekonomičnosti izbira med vrstami navodil, ki so enotna in standardizirana (opredeljena v Navodilu). Uporaba drugačnih navodil, izven določenega okvira s strani ZZZS ni dovoljena. Niti delodajalec niti zavarovanec skladno z veljavno zakonodajo nista upravičena od osebnega zdravnika zahtevati drugačne določitev navodil o ravnanju (drugačno vrsto strukturiranega navodila, popolnoma drugačno nestrukturirano navodilo ali bolj natančno opredelitev – npr. časovno omejeni izhodi, izhodi omejeni na kilometre ipd.). Osebni zdravnik je, kadar je pristojen za odločanje o začasni zadržanosti od dela, dolžan določiti tudi ustrezna navodila o ravnanju. Delodajalec in/ ali zavarovanec lahko sicer predlagata spremembo vrste navodila, vendar osebni zdravnik predlogu ni dolžan slediti. 
 

Če se z določenimi navodili, ki so bila dana zavarovancu s strani osebnega zdravnika, delodajalec ali zavarovanec ne strinjata, imata zgolj možnost vložitve zahteve za presojo ocene osebnega zdravnika pri imenovanem zdravniku ZZZS, in sicer v 3 delovnih dneh, odkar sta bila z določitvijo navodil seznanjena.
 

Delodajalec, ki meni, da je zavarovanec kršil navodila o ravnanju med začasno zadržanostjo, pa gre za začasno zadržanost od dela, za katero delodajalec nadomestilo plače izplačuje v svoje breme (ne v breme ZZZS), ne od osebnega zdravnika, pa tudi ne od imenovanega zdravnika oz. zdravstvene komisije oz. ZZZS ni upravičen zahtevati podaje mnenja, ali določeno dejanje oz. aktivnost zavarovanca, predstavlja kršitev danih navodil o ravnanju.

Delodajalec navedenega mnenja namreč ne potrebuje za izvrševanje pravic oz. dolžnosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč za izvrševanje pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja ter posledično za izpeljavo morebitnih delovnopravnih postopkov. Naloga osebnih zdravnikov ali imenovanih zdravnikov oz. zdravstvene komisije oz. ZZZS skladno z veljavno zakonodajo ni podaja izvedenskih mnenj za potrebe izpeljave delovnopravnih postopkov.

Delodajalec torej samostojno odloča o tem, ali gre v določenem primeru aktivnosti za kršitev, ter posledično o morebitni izpeljavi delovnopravnih postopkov  ZZZS je pristojen za ugotavljanje, ali gre za kršitev navodil samo za obdobje, ko se nadomestilo plače izplačuje v breme ZZZS. Delodajalec si lahko pri presoji, ali določeno ravnanje predstavlja kršitev navodil o ravnanju, pomaga z vodili, ki jih pri presoji upošteva ZZZS (spodaj).
 

To, da bi zavarovancem nenehno podajali pojasnila, ali so  določene aktivnosti dovoljene, glede na določeno vrsto navodila o ravnanju, ni naloga osebnih zdravnikov. Dolžnost osebnega zdravnika je, da ob odobritvi začasne nezmožnosti za delo določi navodilo, ter zavarovancu ob tem odgovorijo na morebitne najpogostejše dileme glede dovoljenih ali prepovedanih aktivnosti.

Osebni zdravniki lahko zavarovance za podrobnejšo razlago danih navodil o ravnanju, napotijo na spletno stan ZZZS: zavarovanec.zzzs.si/bolniska-odsotnost-zacasna-zadrzanost-od-dela/default-title/, na kateri so natančni opisi posameznih vrst navodil, navedeno pa je tudi, kako ZZZS presoja, ali gre v danem primeru za kršitev danega navodila.

Zavarovanci so dolžni svoje pravice izvrševati pošteno ter se izogibati aktivnostim, ki bi lahko negativno vplivale na njihovo zdravje (otežila izboljšanje ali ga poslabšala). V primeru dvoma ali določena aktivnost negativno vpliva na njihovo zdravje, se je potrebno tem aktivnostim preventivno, izogibati.
 

Če se nadomestilo plače izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja ZZZS presoja, ali gre pri zavarovančevem ravnanju za kršitev navodil o ravnanju. Navedeno ni pristojnost osebnega zdravnika. Če imajo zavarovanci glede navedenega vprašanja, jih osebni zdravniki (če se obrnejo nanje) lahko napotijo na spletne strani ZZZS, na katerih se lahko podrobneje poučijo, o tem, kdaj gre za kršitev navodil o ravnanju: zavarovanec.zzzs.si/bolniska-odsotnost-zacasna-zadrzanost-od-dela/default-title/.

Pri presoji, ali določena aktivnost zavarovanca predstavlja kršitev navodil, ZZZS izhaja predvsem iz tega, ali zavarovanec spoštuje osnovno navodilo, ki mu je bilo določeno s strani pristojnega zdravnika.

To pomeni, da ZZZS pri vrsti navodila »počitek na domu« primarno preverja, ali se zavarovanec, ki ima gibanje omejeno le na dom, v času zadržanosti od dela res nahaja doma. Če ga ob opravi kontrole ni, mora imeti dokazilo o tem, da je bil odsoten zaradi opravljanja zdravstvene storitve. Zdravstvene storitve, vključujejo tako zdravstvene storitve, ki jih bo zavarovanec izvajal v okviru javne mreže kot tudi za tiste, ki jih bo izvajal samoplačniško, ne glede na to, ali so povezane z zdravstvenim stanjem, zaradi katerega je zavarovanec v bolniškem staležu (če je zavarovanec v bolniškem staležu zaradi bolečin v nogi, lahko zapusti dom zaradi oprave zobozdravstvene storitve). Oprava storitev alternativnega zdravljenja ali medicinske rehabilitacije, za katere ni dal soglasja minister, ki je pristojen za zdravje, ni upravičen razlog za zapustitev doma.

Pri vrsti navodila »počitek na domu z nujnimi izhodi« v kraju prebivališča in vrsti navodila »dovoljeno gibanje v kraju prebivališča«, ZZZS primarno preverja, da se zavarovanec ne giba izven kraja prebivališča. Veliko je v praksi nerazumevanja, kaj je kraj prebivališča, zato še enkrat posebej poudarjamo, da če zavarovanec v svojem naselju ne more opraviti vseh osnovnih storitev za preživetje (npr. nakup živilskih potrebščin, obisk lekarne ipd.) in drugih nujnih neodložljivih storitev (npr. obisk upravne enote za ureditev osebnih dokumentov), se dovoljeno območje gibanja avtomatično razširi na najbližje sosednje naselje, kjer se te storitve lahko opravi. Seveda pa razširitev velja le v primeru, da zavarovanec v to naselje potuje zaradi oprave take storitve. Tako zavarovanec v teh primerih, kljub temu, da se giba izven svojega naselja, ne krši danih navodil o ravnanju. Ko bo vzpostavljeno elektronsko določanje navodil o ravnanju zavarovancem na zVem (1. 7. 2026) bodo zavarovanci o tem tudi avtomatsko obveščeni, v vmesnem času pa jih lahko, da ne bi prihajalo do nerazumevanja, na navedeno opozorite ali pa jih glede podrobnejših pojasnil o posameznih vrstah navodil napotite na spletno stran ZZZS: zavarovanec.zzzs.si/bolniska-odsotnost-zacasna-zadrzanost-od-dela/default-title/. Poleg tega še poudarjamo, da če določena storitev v navodilu o ravnanju ni posebej opredeljena kot nujna, neodložljiva oz. osnovna storitev za preživetje, še ne pomeni, da v posameznem primeru ne gre za takšno storitev. Nemogoče je namreč opredeliti vse nujne oz. osnovne življenjske storitve, zato ZZZS  pri razlagi tega pojma izhaja iz predpostavke, da zavarovanec izven kraja svojega naselja ne sme opravljati takšnih storitev, za katere je vsakemu povprečnemu posamezniku jasno, da niso nujne, neodložljive oz. osnovne za preživetje.

Pri vrsti navodila »dovoljeno gibanje v kraju prebivališča« in »dovoljeno gibanje v kraju in izven kraja prebivališča« je za presojo, ali zavarovanec krši navodila o ravnanju, pomembno tudi katere  so tiste aktivnosti, ki ne vplivajo negativno na njegovo zdravstveno stanje (saj so tudi te dovoljene, poleg aktivnosti, navedenih v navodilu). Ker vseh dovoljenih aktivnosti ni mogoče izčrpno našteti, ZZZS zaradi zagotavljanja ustrezne pravne varnosti zavarovanca pri presoji, ali zavarovanec krši navodila o ravnanju z izvajanjem določene aktivnosti, upošteva, da se lahko kot kršitev navodil o ravnanju, opredelijo zgolj ravnanja zavarovanca, ki so z navodili posebej prepovedana (npr. osebni zdravnik lahko pod dovoljene aktivnosti tudi posebej zapiše, katere aktivnosti zavarovancu posebej prepoveduje), ali pa očitno negativno vplivajo na njegovo zdravstveno stanje, pri čemer je to jasno tudi laiku. Gre torej za ravnanja, za katera je samoumevno, logično in splošno znano, da škodujejo zdravstvenemu stanju. Naloga osebnih zdravnikov ni, da bi zavarovanim osebam in delodajalcem pojasnjevali, ali je vsaka posamezna aktivnost dovoljena ali ne.
 

Kadar je za odločanje o začasni zadržanosti od dela pristojen imenovani zdravnik (na I. stopnji) oz.  zdravstvena komisija (na II. stopnji), je ta dolžan(a) v svoji odločbi določiti tudi navodila o ravnanju, Odločbo prejmeta tako zavarovanec kot delodajalec. Navodilo o ravnanju iz odločbe imenovanega  zdravnika ali zdravstvene komisije, je zavarovanec dolžan spoštovati od prejema odločbe dalje. 
 

Imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija v svoji odločbi (v izreku) določi, da naj osebni zdravnik, če se zdravstveno stanje zavarovanca spremeni (izboljša ali poslabša), določi drugačno navodilo, kot je določeno v konkretni odločbi.

Sprememba odločbe s strani imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije v tem primeru (torej, če osebni zdravnik presodi, da je sprememba navodil upravičena) ni potrebna. Prav tako tudi v tem primeru niti delodajalec niti zavarovanec nista upravičena od osebnega zdravnika zahtevati spremembe navodil, ki jih je v svoji odločbi določil imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija. To lahko predlagata, vendar predlogu osebni zdravnik ni dolžan slediti, navodilo pa lahko spremeni le, če je pri zavarovancu prišlo do spremembe zdravstvenega stanja.

Če se delodajalec ali zavarovanec z navodili, določenimi v odločbi imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, ne strinjata, osebni zdravnik pa navodil o ravnanju v okviru svojih pooblastil ne spremeni, imata vedno možnosti vložitve pritožbe oz. tožbe zoper odločbo imenovanega zdravnika oz. zdravstvene komisije (v roku in pod pogoji, ki so navedeni v pravnem pouku odločbe, ki sta jo prejela). Če pa je osebni zdravnik na podlagi pooblastila imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije v odločbi spremenil navodilo o ravnanju, imata tako delodajalec kot tudi zavarovanec, če se s spremenjenim navodilom ne strinjata, možnost pri imenovanem zdravniku ZZZS zahtevati presojo ocene osebnega zdravnika, in sicer v roku 3 delovnih dni, odkar sta bila seznanjena z novo določitvijo navodil s strani osebnega zdravnika.
 

Če je v odločbi imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije (v izreku) določeno, da lahko osebni zdravnik določi novo navodilo o ravnanju, v kolikor se med trajanjem odobrene začasne zadržanosti od dela zdravstveno stanje zavarovanca spremeni, osebni zdravnik ne sme določiti drugačnih navodil o ravnanju, če se zdravstveno stanje pri zavarovancu ni spremenilo. V nasprotnem primeru bi šlo za nedopusten poseg v odločanje imenovanega zdravnika oz. zdravstvene komisije. 
Če se torej zdravstveno stanje ni spremenilo, in se zavarovanec z navodili, določenimi v odločbi imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, ne strinja, lahko vloži pritožbo oz. tožbo, ne more pa od osebnega zdravnika zahtevati spremembe navodil o ravnanju za obdobje, o katerem je že odločil imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija. 
Če pa osebni zdravnik spremeni navodilo, ki ga je dal zavarovancu imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, je dolžan pojasnilo zapisati v zdravstveno dokumentacijo zavarovanca, iz katerega je razvidno, da se je zdravstveno stanje zavarovanca spremenilo. 
 

Če pristojni zdravnik zavarovancu odobri delo v skrajšanem delovnem času, se predlaga, da kot vrsto navodila izbere najmanj omejujoče navodilo (4 - Dovoljeno gibanje v kraju in izven kraja prebivališča), razen če za določitev strožjega navodila obstajajo kakšni posebni razlogi (npr. da zavarovanec delo v skrajšanem delovnem času opravlja od doma, neomejeno gibanje izven kraja gibanja pa bi poslabšalo njegovo zdravstveno stanje). 
Potrebno je poudariti, da v primeru dela v skrajšanem delovnem času, določena navodila za ravnanje veljajo le za čas, ko zavarovanec ne opravlja delovne obveznosti (za tisti čas, ko delavec opravlja delo, pa je upravičen  do plače in ne nadomestila plače, navodila ne veljajo, saj zavarovanec v tem času ne koristi pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja).
 

Uvedbo laičnega nadzora lahko delodajalec predlaga imenovanemu zdravniku ZZZS, vendar šele, ko izplačevanje nadomestila plače preide v breme ZZZS.

Delodajalec sam nadzira ravnanje zavarovanca v času bolniškega staleža in tudi sprejema morebitne delovnopravne ukrepe, če se nadomestilo izplačuje v njegovo breme.

Delodajalec pa lahko prav tako sam opravlja nadzor in sprejema morebitne delovnopravne ukrepe tudi ko se nadomestilo izplačuje v breme ZZZS.

Osebni zdravnik skladno z določili ZDIUPZ in ZZVZZ nima obveznosti predlaganja uvedbe laične kontrole, lahko pa to stori.