Poslovanje ZZZS in drugo

Območna enota Celje

Območna enota Celje vključuje pet izpostav, ki so organizirane po teritorialnem načelu: izpostava Laško, izpostava Slovenske Konjice, izpostava Šentjur, izpostava Šmarje pri Jelšah in izpostava Žalec. Več informacij o območni enoti Celje

Območna enota Koper

Območna enota Koper vključuje pet izpostav, ki so organizirane po teritorialnem načelu: izpostava Izola, izpostava Piran, izpostava Postojna, izpostava Ilirska Bistrica in izpostava Sežana. Več informacij o območni enoti Koper

Območna enota Kranj

Območna enota Kranj vključuje štiri izpostave, ki so organizirane po teritorialnem načelu: izpostava Jesenice, izpostava Radovljica, izpostava Škofja Loka in izpostava Tržič. Več informacij o območni enoti Kranj

Območna enota Krško

Območna enota Krško vključuje dve izpostavi, ki sta organizirani po teritorialnem načelu: izpostava Sevnica in izpostava Brežice. Več informacij o območni enoti Krško

Območna enota Ljubljana

Območna enota Ljubljana vključuje trinajst izpostav, ki so organizirane po teritorialnem načelu: izpostava Cerknica, izpostava Domžale, izpostava Grosuplje, izpostava Hrastnik, izpostava Idrija, izpostava Kamnik, izpostava Kočevje, izpostava Litija, izpostava Logatec, izpostava Ribnica, izpostava Trbovlje, izpostava Vrhnika in izpostava Zagorje. Več informacij o območni enoti Ljubljana

Območna enota Maribor

Območna enota Maribor vključuje štiri izpostave, ki so organizirane po teritorialnem načelu: izpostava Ormož, izpostava Lenart, izpostava Ptuj in izpostava Slovenska Bistrica. Več informacij o območni enoti Maribor

Območna enota Murska Sobota

Območna enota Murska Sobota vključuje tri izpostave, ki so organizirane po teritorialnem načelu: izpostava Gornja Radgona, izpostava Lendava in izpostava Ljutomer. Več informacij o območni enoti Murska Sobota

Območna enota Nova Gorica

Območna enota Nova Gorica vključuje dve izpostavi, ki sta organizirani po teritorialnem načelu: izpostava Ajdovščina in izpostava Tolmin. Več informacij o območni enoti Nova Gorica

Območna enota Novo mesto

Območna enota Novo mesto vključuje tri izpostave, ki so organizirane po teritorialnem načelu: izpostava Črnomelj, izpostava Metlika in izpostava Trebnje. Več informacij o območni enoti Novo mesto

Območna enota Ravne na Koroškem

Območna enota Ravne na Koroškem vključuje štiri izpostave, ki so organizirane po teritorialnem načelu: izpostava Mozirje, izpostava Radlje ob Dravi, izpostava Slovenj Gradec in izpostava Velenje. Več informacij o območni enoti Ravne na Koroškem

Direkcija

Direkcija opravlja vodstvene, organizacijske in razvojne naloge Zavoda. Več informacij o Direkciji

Informacijski center

Informacijski center z lastno ekipo razvija in vzdržuje distribuiran informacijski sistem s centralno bazo podatkov. Informacijski center vključuje tudi službo za poslovanje s karticami, ki nudi zavarovanim osebam pomoč pri uporabi in izkazovanju s kartico zdravstvenega zavarovanja, telefon: 01/30 77 466. Več informacij o Informacijskem centru

O pravici do nadomestila plače, povračilu potnih stroškov, pridobitvi, spremembi ali izgubi lastnosti zavarovane osebe, pravici do proste izbire zdravnika, načrtovanem zdravljenju v tujini in drugih pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja odloča na prvi stopnji območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS).

Zavarovana oseba lahko poda zahtevek pisno ali ustno na zapisnik. Območna enota ZZZS mora o zahtevku odločiti v 30. dneh od prejema popolnega zahtevka.

V primeru, da se zavarovana oseba z odločitvijo območne enote ZZZS ne strinja, lahko zoper odločbo vloži pritožbo skladno s poukom o pravnem sredstvu, ki je naveden na odločbi.

Pritožbe v zvezi z delom zdravstvenih zavodov rešujejo zdravstveni zavodi sami. O pritožbi odloča poseben organ zdravstvenega zavoda ali njegovo vodstvo.
Kadar zavarovana oseba meni, da je prišlo pri izvajalcu zdravstvenih storitev, ki ima sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, do kršenja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, lahko poda pritožbo na območno enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v okviru katere ima izvajalec zdravstvenih storitev svoj sedež.

Pravice, ki izvirajo iz Zakona o pacientovih pravicah, niso pravice, ki izvirajo iz obveznega ali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pač pa t. i. univerzalne pravice, ki jih ima vsak uporabnik zdravstvenih storitev in se dotikajo zlasti spoštovanja samostojnosti pacienta pri odločanju o lastni zdravstveni oskrbi, zasebnosti, varstva osebnih podatkov, enakopravnosti in varnosti, varstva največje zdravstvene koristi pacienta in zagotavljanja obveščenosti.

Postopek obravnave kršitev pacientovih pravic je dvostopenjski.
Prva obravnava kršitve pacientovih pravic se izvede pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve. Če v prvi obravnavi ne pride do razrešitve spora, lahko pacient zahteva varstvo v okviru druge obravnave kršitve pacientovih pravic v postopku pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic. Kršitev se pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic obravnava:
v postopku sklenitve poravnave med pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev, v postopku mediacije s pomočjo mediatorja, ki posreduje med pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev, ali v postopku pred tričlanskim senatom, ki ga sestavljajo predstavnik nevladnih organizacij, strokovnjak s področja zdravstva in pravnik.

Če je mediacija uspešna, se konča s sklenitvijo sporazuma med pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev. Dosežen sporazum lahko stranki po dogovoru predložita predsedniku Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic v potrditev. Tako potrjen sporazum je izvršilni naslov, kar pomeni, da v primeru njegovega nespoštovanja pacientu ni potrebno vlagati tožbe pri sodišču, pač pa lahko pri sodišču neposredno doseže izvršitev obveznosti izvajalca, ki so bile dogovorjene v sporazumu.

Pacient se lahko Skladno z Zakonom o pacientovih pravicah kadarkoli obrne na enega od zastopnikov pacientovih pravic, ki mu lahko svetuje, pomaga ali ga po pooblastilu celo zastopa pri uresničevanju pravic po tem zakonu. Poleg tega lahko pacientu daje osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti.
Zastopnik ima tudi nekatere posebne pristojnosti:
pri izvajalcih zdravstvenih storitev lahko za pacienta opravi potrebne poizvedbe v zvezi z domnevnimi kršitvami pravic, pri čemer ima dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za njegovo delo v zvezi z konkretno zadevo, pri izvajalcih zdravstvenih storitev lahko neformalno posreduje z namenom hitre odprave domnevne kršitve pravic, izvajalcem zdravstvenih storitev svetuje in predlaga splošne ukrepe za učinkovito uveljavitev določb tega zakona, izvajalcem zdravstvenih storitev lahko kadar koli naslovi predloge, mnenja, kritike ali priporočila, na katere so se izvajalci dolžni odzvati.

Kadar zavarovana oseba meni, da je prišlo do napake pri zdravljenju ali kadar gre za druga dejanja, ki pomenijo kršitev stanovskih pravil, lahko vloži pritožbo tudi na ustrezno zbornico ali Ministrstvo za zdravje. Za zdravnike je pristojna Zdravniška zbornica Slovenije, za ostale zdravstvene delavce pa njihove stanovske zbornice.