Pripomočki za zdravljenje sladkorne bolezni

  • Kakšne so pravice do pripomočkov pri zdravljenju sladkorne bolezni iz obveznega zdravstvenega zavarovanja?

    Uvod

    Zavod na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: zakon) sladkornim bolnikom zagotavlja poleg drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tudi pravico do medicinskih pripomočkov (v nadaljevanju: MP). Obseg storitev, standarde in normative  skladno s 26. členom zakona določa Zavod s svojimi splošnimi akti v soglasju z ministrom za zdravje. Skladno z navedenim zato Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja natančneje določajo, do katerih MP so upravičene zavarovane osebe pri sladkorni bolezni, na koliko časa in v kakšnih količinah jih lahko prejmejo na naročilnico in kateri zdravnik (pooblaščeni zdravnik, ki je lahko izbrani osebni zdravnik ali zdravnik specialist) lahko izda naročilnico za posamezne MP. V katerih primerih lahko zavarovana oseba prejme določen MP pri sladkorni bolezni, torej kakšna zdravstvena stanja in druge pogoje mora izpolnjevati za upravičenost, pa določa poseben sklep Zavoda, in sicer Sklep o zdravstvenih stanjih in drugih pogojih za upravičenost do MP iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pooblaščeni zdravnik bo torej zavarovani osebi izdal naročilnico za določen MP pri sladkorni bolezni skladno z morebitnimi omejitvami, ki jih določajo Pravila OZZ, če bo ugotovil, da zavarovana oseba izpolnjuje predpisana zdravstvena stanja in druge pogoje.

    Zavarovana oseba lahko na podlagi izdane naročilnice uveljavi pravico do MP pri dobavitelju, ki ima sklenjeno pogodbo z Zavodom. Dobavitelj je dolžan zavarovani osebi izdati brez doplačila MP, ki jih ima v pogodbi z Zavodom. Podatki o dobaviteljih posameznih vrst MP pri sladkorni bolezni so dosegljivi tudi na spletni strani Zavoda.

    V nadaljevanju navajamo tiste MP, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in se uporabljajo pri zdravljenju sladkorne bolezni ter nekatere, ki se uporabljajo pri zdravljenju posledic sladkorne bolezni.

     

    1. Pravica do pripomočkov za določanje glukoze

    Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja opredeljujejo tudi pravico do diagnostičnih trakov za aparat za določanje glukoze v krvi in pravico do aparata za določanje glukoze v krvi.

     

     Aparat za določanje glukoze v krvi (šifra 1231) se lahko predpiše pri naslednjih zdravstvenih stanjih in drugih pogojih:

    »Zavarovane osebe s sladkorno boleznijo, ki aktivno sodelujejo pri zdravljenju in so usposobljene za izvajanje *samokontrole in **samo-vodenja:

    − če se trajno zdravijo z inzulinom,

    − če imajo neurejeno sladkorno bolezen na kombinirani peroralni terapiji, ko začnejo z edukacijo za inzulinsko zdravljenje ali

    − če imajo ugotovljeno sladkorno bolezen v času nosečnosti ali dojenja.

    Zavarovana oseba s prirojeno ali pridobljeno motnjo presnove, ki ima za posledico hiperinzulinemijo, ta pa hipoglikemijo, če aktivno sodeluje pri zdravljenju in je usposobljena za izvajanje samokontrole in samo-vodenja.

    *Samokontrola je kontrola glukoze v krvi, medceličnini ali urinu.

    **Samo-vodenje je takojšen ukrep za dosego ciljne vrednosti glikemije.

    Samokontrolo in samo-vodenje izvede zavarovana oseba sama ali oseba, ki zanjo skrbi.

     

    Aparat za določanje glukoze v krvi predpiše pooblaščeni zdravnik specialist. Zavarovana oseba si nabavi aparat za določanje glukoze v krvi na podlagi izdane Naročilnice za medicinski pripomoček pri enem od pogodbenih dobaviteljev Zavoda.

     

    Zavarovana oseba ima pravico do diagnostičnih trakov za aparat za določanje glukoze v krvi (šifra 1232), če ima pravico do aparata za določanje glukoze v krvi v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za predpisovanje diagnostičnih trakov za aparat za določanje glukoze v krvi je pooblaščen osebni zdravnik, ki število diagnostičnih trakov za aparat za določanje glukoze v krvi določi glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe, način zdravljenja sladkorne bolezni, strokovne smernice in zmožnost prilagajanja odmerkov rezultatom samokontrole. Strokovne smernice in priporočeno število merjenj krvnega sladkorja so del Okrožnice MTP št. 9 in dopolnitve k Okrožnici MTP št. 9, ki so posebej objavljene na spletni strani Zavoda.

    Zavarovana oseba, ki uporablja senzorje za spremljanje glukoze v medceličnini, ima pri sočasni uporabi diagnostičnih trakov za aparat za določanje glukoze, pravico do naslednjega števila diagnostičnih trakov za aparat za določanje glukoze v krvi:

    • do enega kosa na dan pri sladkorni bolezni tipa 2;
    • do dveh kosov na dan pri sladkorni bolezni tipa 1;
    • do petih kosov na dan med nosečnostjo.

     

    Zavarovana oseba, ki uporablja senzorje za kontinuirano merjenje glukoze v medceličnini, ima pri sočasni uporabi diagnostičnih trakov za aparat za določanje glukoze, pravico do naslednjega števila diagnostičnih trakov za aparat za določanje glukoze v krvi:

    • štirih kosov na dan in
    • med nosečnostjo osmih kosov na dan.

     

    Še vedno pa imajo druge zavarovane osebe, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni, torej tiste, ki nimajo pravice do aparata za določanje glukoze v krvi v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, glede na svoje zdravstveno stanje in strokovne smernice pravico do trakov za optično (semikvantitativno) določanje glukoze v krvi (šifra 1240).

     

    Zavarovane osebe imajo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pravico tudi do trakov za optično (semikvantitativno) določanje glukoze in ketonov v urinu (šifra 1250) v primeru naslednjih zdravstvenih stanj in drugih pogojev:

     

    − zavarovana oseba s sladkorno boleznijo tipa 1, če koncentracija glukoze v krvi doseže ali preseže 15 mmol/l in zavarovana oseba s sladkorno boleznijo, ki je noseča, če koncentracija glukoze v krvi doseže ali preseže 12 mmol/l, za preprečevanje nastanka ketoacidoze;

    − noseča zavarovana oseba s sladkorno boleznijo, kadar je to potrebno zaradi spremljanja primernosti vnosa hrane.

     

    1. Pravica do pripomočkov za odvzem vzorca krvi

    Za odvzem vzorca krvi sta v obveznem zdravstvenem zavarovanju zagotovljena prožilna naprava (šifra 1235) in lanceta za prožilno napravo (šifra 1236).

     

    1. Pravica do medicinskih pripomočkov za dajanje inzulina

     V breme obveznega zdravstvenega zavarovanja so zavarovane osebe upravičene do medicinskih pripomočkov za dajanje inzulina, to so mehanski injektor, igla za mehanski injektor, inzulinska črpalka in inzulinska črpalka s sistemom zaprte zanke.

    Do medicinskih pripomočkov mehanski injektor (1233) in igla za mehanski injektor (1234) so upravičene zavarovane osebe, ki se zdravijo z inzulinom.

    Do zdravljenja z inzulinsko črpalko in pripadajočih potrošnih materialov imajo pravico zavarovane osebe ob izpolnjevanju zdravstvenih stanj in drugih pogojev.

    Inzulinska črpalka (šifra 1252) se lahko predpiše pri naslednjih zdravstvenih stanjih in drugih pogojih: »Zavarovana oseba, ki je bila pri dotedanjem zdravljenju zavzeta za uspeh zdravljenja in usposobljena za *samokontrolo in **samo-vodenje ter ravnanje z inzulinsko črpalko pri:

    − sladkorni bolezni tipa 1, pri kateri je bilo tudi 6-mesečno izvajanje funkcionalne inzulinske terapije (FIT) neuspešno,

    − sladkorni bolezni tipa 1 s sindromom nezavedanja hipoglikemije kljub zdravljenju z večkratnimi aplikacijami inzulina dnevno,

    − sladkorni bolezni, ki se zdravi z inzulinom in pred načrtovano nosečnostjo oziroma med nosečnostjo in v času dojenja, in ki nima dobro urejene sladkorne bolezni kljub zdravljenju z večkratnimi aplikacijami inzulina dnevno, ali

    − zavarovani osebi, mlajši od 18 let, s sladkorno boleznijo tipa 1 ter s pogostimi in velikimi nihanji krvnega sladkorja kljub natančnemu zdravljenju z večkratnimi aplikacijami inzulina dnevno.

    V zdravstveni dokumentaciji oziroma v predlogu imenovanemu zdravniku lečeči diabetolog potrdi, da je zavarovana oseba aktivno sodelovala pri dotedanjem zdravljenju v skladu z navodili zdravnika in je usposobljena za samokontrolo, samo-vodenje in ravnanje z inzulinsko črpalko.

    Pri zavarovanih osebah, mlajših od 7 let, se zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1 s pomočjo inzulinske črpalke lahko začne ob postavitvi diagnoze.

    *Samokontrola je kontrola glukoze v krvi, medceličnini ali urinu.

    **Samo-vodenje je takojšen ukrep za dosego ciljne vrednosti glikemije.

    Samokontrolo in samo-vodenje izvede zavarovana oseba sama ali oseba, ki zanjo skrbi.«

     

    Inzulinska črpalka s sistemom zaprte zanke (šifra 1255) se lahko predpiše pri naslednjih zdravstvenih stanjih in drugih pogojih:

    »Zavarovana oseba s sladkorno boleznijo tipa 1 ima pravico do inzulinske črpalke s sistemom zaprte zanke (sistema za dovajanje in programirano samodejno prilagajanje odmerka inzulina), če z uporabo i) inzulinske črpalke,

    ii) inzulinske črpalke in intermitentnega ali kontinuiranega merjenja glukoze ali

    iii) funkcionalne inzulinske terapije in intermitentnega ali funkcionalnega merjenja glukoze:

    − ne dosega ciljnih vrednosti hemoglobina manj kot 7 % ali časa v ciljnem območju (TIR) med 3,9 in 10 mmol/l več kot 70 % v obdobju treh mesecev ali

    − ne uspe preprečiti pogostih, klinično pomembnih in hudih hipoglikemij in ne dosega časa pod želenim območjem (TBR) manj kot 3,9 mmol/l manj kot 4 %,

    če se z uporabo inzulinske črpalke s sistemom zaprte zanke utemeljeno pričakuje doseganje zgoraj navedenih ciljev in če zavarovana oseba aktivno sodeluje pri zdravljenju.«

    O pravici do zdravljenja z inzulinsko črpalko odloča pooblaščeni zdravnik specialist diabetolog z izdajo Naročilnice za medicinski pripomoček. V primeru pravice do zdravljenja z inzulinsko črpalko pa potrošne materiale na Naročilnico za medicinski pripomoček predpiše osebni zdravnik zavarovane osebe.

     

    1. Senzor in oddajniki za kontinuirano merjenje glukoze ter sprejemnik rezultatov kontinuiranega merjenja glukoze v medceličnini

    Senzor za kontinuirano merjenje glukoze v medceličnini (šifra 1247) se lahko predpiše pri naslednjih zdravstvenih stanjih in drugih pogojih:

    »Zavarovana oseba s sladkorno boleznijo tipa 1 ima pravico do kontinuiranega merjenje glukoze v medceličnini, če z uporabo:

    1. inzulinske črpalke,
    2. funkcionalne inzulinske terapije in merjenjem glukoze v kapilarni krvi ali
    3. intermitentnim merjenjem glukoze v podkožju:

    − ne dosega ciljne vrednosti glikoziranega hemoglobina manj kot 7 % ali časa v ciljnem območju (TIR) med 3,9 in 10 mmol/l več kor 70 % v obdobju treh mesecev ali

    − ne uspe preprečiti pogostih, klinično pomembnih in hudih hipoglikemij in ne dosega ciljnih vrednosti časa pod želenim območjem (TBR) manj kot 3,9 mmol/l manj kot 4 %, če se z uporabo kontinuiranega merjenje glukoze v medceličnini utemeljeno pričakuje doseganje zgoraj navedenih ciljev in če zavarovana oseba aktivno sodeluje pri zdravljenju.

    Noseča zavarovana oseba s sladkorno boleznijo tipa 1.«

    Oddajnik za kontinuirano merjenje glukoze v medceličnini (šifra 1248) se lahko predpiše pri naslednjih zdravstvenih stanjih in drugih pogojih:

    »Zavarovana oseba s sladkorno boleznijo tipa 1 ima pravico do kontinuiranega merjenje glukoze v medceličnini, če z uporabo:

    1. inzulinske črpalke,
    2. funkcionalne inzulinske terapije in merjenjem glukoze v kapilarni krvi ali
    3. intermitentnim merjenjem glukoze v podkožju:

    − ne dosega ciljne vrednosti glikoziranega hemoglobina manj kot 7 % ali časa v ciljnem območju (TIR) med 3,9 in 10 mmol/l več kor 70 % v obdobju treh mesecev ali

    − ne uspe preprečiti pogostih, klinično pomembnih in hudih hipoglikemij in ne dosega ciljnih vrednosti časa pod želenim območjem (TBR) manj kot 3,9 mmol/l manj kot 4 %,

    če se z uporabo kontinuiranega merjenje glukoze v medceličnini utemeljeno pričakuje doseganje zgoraj navedenih ciljev in če zavarovana oseba aktivno sodeluje pri zdravljenju.

    Noseča zavarovana oseba s sladkorno boleznijo tipa 1.«

    O pravici do zdravljenja s sistemom za kontinuirano merjenje glukoze v medceličnini odloča pooblaščeni zdravnik specialist diabetolog z izdajo Naročilnice za medicinski pripomoček.

     

    Sistem za spremljanje glukoze v medceličnini obsega senzor in čitalnik.

    Senzor za spremljanje glukoze v medceličnini (šifra 1253) in čitalnik za spremljanje glukoze v medceličnini (šifra 1254)se lahko predpišeta pri naslednjih zdravstvenih stanjih in drugih pogojih:

    »Zavarovana oseba s sladkorno boleznijo, ki je na podlagi meritev sposobna izboljšati urejenost glikemije, če ima pravico do inzulinske črpalke, se zdravi s štiri ali več injekcijami inzulina dnevno, ali je noseča in se zdravi z inzulinom.«

    Za predpisovanje sistema za spremljanje glukoze v medceličnini so že pooblaščeni zdravniki specialisti diabetologi, ki dejavnost opravljajo na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva.

     

    Pravici do sistema za spremljanje glukoze v medceličnini in sistema za kontinuirano merjenje glukoze v medceličnini se medsebojno izključujeta.

     

    1. Pravica do vakuumske opornice za zdravljenje rane na stopalu

    Do vakuumske opornice za zdravljenje rane na stopalu kratke gibljive ali visoke negibljive, leve ali desne (šifra 0386, 0387, 0388, 0389) je upravičena:

    »Zavarovana oseba, motivirana za aktivno zdravljenje

    - rane, če gre za rano na stopalu, ki je posledica nevropatije (diabetične ali druge), Charcotove artropatije, dokazane ishemije stopala, hude deformacije (revmatske ali druge) ali limfedema;

    - akutne Charcotove nevroartopatije na stopalu;

    - kronične Charcotove nevroartopatije, hude deformacije (revmatske ali druge) ali limfedema brez prisotnosti rane na stopalu, vendar z grozečim nastankom kronične rane.«

     

    1. Pravica do posebej izdelanih ortopedskih čevljev in začasnih čevljev

    Do posebej izdelanih čevljev imajo med drugimi pravico tudi zavarovane osebe, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni, če ne morejo uporabljati serijsko izdelanih čevljev in za korekcijo funkcije stopala ne zadostujejo posebej izdelani vložki za čevlje. Posebej izdelani čevlji se tej osebi lahko predpišejo, če imajo na stopalu izrazite trofične spremembe, diabetično stopalo IV. rizične skupine ter II. stopnjo deformiranosti stopala.

    Za posebej izdelane ortopedske čevlje velja posebna ureditev, da se iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja krije razlika med ceno posebej izdelanega ortopedskega čevlja in ceno povprečnega čevlja . Povprečno ceno čevlja določi Upravni odbor Zavoda in je strošek, ki ga krije zavarovana oseba sama. Sladkorni bolniki so tako na način zahtevanega plačila povprečne cene čevlja izenačeni z ostalimi zavarovanimi osebami, ki tovrstnih čevljev ne potrebujejo in zato (sami) kupujejo čevlje.

     

    Zavarovane osebe, ki ne morejo uporabljati ne serijsko izdelanih ne posebej izdelanih čevljev in imajo pri diabetičnem stopalu IV. rizično skupino in II. stopnjo deformiranosti, imajo pravico do začasnih čevljev (healing shoe). Do začasnih čevljev so upravičene tudi zavarovane osebe, ki imajo večje rane na stopalu ali po operativnih posegih na stopalu.

    Natančnejši Seznam MP s šifrantom, medicinskimi kriteriji, pooblastili, postopki in cenovnimi standardi je dostopen na spletni strani

    ZZZS - Seznami in zbirke za medicinske pripomočke